Arhiv 2021
printizr. prof. dr. Thomas Brudermann
Predavanje
Climate psychology: Exploring the gaps between awareness, knowledge, attitudes, intentions and behaviors
* Podnebna psihologija: Raziskovanje vrzeli med zavedanjem, znanjem, odnosi, namenom in vedenjem *
Biografija
Thomas Brudermann je izredni profesor na Univerzi v Gradcu, Avstrija. Ima “venia docendi” iz interdisciplinarnega področja trajnostnih in inovativnih raziskav, doktorat iz psihologije in magisterij iz informatike. Deluje kot raziskovalec in predavatelj na več nacionalnih in mednarodnih inštitutih, kot je Mednarodni inštitut za uporabne sistemske analize(IIASA) na Dunajski univerzi za ekonomijo in poslovanje, na Univerzi v Celovcu in Univerzi v Gradcu. Je tudi gostujoči raziskovalec na Nacionalnem inštitutu za okoljske raziskave na Japonskem in gostujoči član Azijskega tehnološkega inštituta na Tajskem.
V svoji raziskavi se ukvarja z vprašanjem v zvezi s podnebno psihologijo in prehodom v trajnostne družbe. Njegov glavni poudarek je razumevanje sprejemanja odločitev državljanov, potrošnikov in organizacij. V zvezi s tem raziskuje tudi vprašanja o pravičnosti podnebne politike.
Podrobnosti, objave in predstavitve tukaj.
prof. dr. Erik Swyngedouw
Predavanje
“The apocalypse is disappointing”: Enjoying Climate Change and the Deadlock of the Climate Consensus
* “Apokalipsa je razočaranje”: Uživanje podnebnih sprememb in mrtva točka pri podnebnem konsenzu *
Biografija
Erik Swyngedouw je profesor za geografijo na Univerzi v Manchestru, V Veliki Britaniji. Pred tem je bil profesor geografije na Univerzi v Oxfordu in nosilec gostujoče profesure Vincent Wright na Science Po, v Parizu, leta 2014. Erik Swyngedouw je prav tako nosilec častnega doktorata na Univerzah Roskilde na Danskem in Malmö na Švedskem. Njegova raziskava poudarja politično ekologijo, okoljsko politiko, demokratizacijo, urbanizacijo, politizacijo in socialno-ekološka gibanja.
Med drugim je avtor dela “Urban Political Ecology in the Anthropo-Obscene: Political Interruptions and Possibilities” (urednik Dr. H. Ernstson, Routledge), “Promises of the Political: Insurgent Cities in a Post-Democratic Environment” (MIT Press), “Liquid Power: Contested Hydro-Modernities in 20th Century Spain” (MIT Press) in “Social Power and the Urbanization of Nature” (Oxford University Press).
izr. prof. dr. Bojan Lazar
Predavanje
Biodiversity crisis, conservation failures and perspectives for the 21st century: What can we learn from COVID-19 pandemic?
* Biodiverzitetna kriza, konzervacijski neuspehi in perspektive v 21. stoletju: kaj se lahko naučimo iz pandemije COVID-19? *
Biografija
Dr. Bojan Lazar je izredni profesor varstvene biologije na Univerzi na Primorskem ter strokovnjak za populacijsko ekologijo velikih morskih vretenčarjev in varstveno biologijo morja. Je član strokovnih skupin UNEP in IUCN iz področja varstva morja ter deluje kot svetovalec Generalnega direktorata EU za okolje. Strokovno in znanstveno delo dr. Lazarja temelji na prepletu bioloških in družbenih ved, ter povezuje biološke sisteme in antropogene vplive v morskih ekosistemih s kritično vlogo družboslovja v politiki varstva morja.
prof. dr. Elena Bužan
Predavanje
An Anthropocene trace of genetic diversity: a new insight into mammalian management and conservation
* Vzorci genetske variabilnosti v Antropocenu: nov vpogled v upravljanje in varstvo sesalcev *
Biografija
Elena Bužan je redna profesorica in raziskovalka na Fakulteti za matematiko, naravoslovje in informacijske tehnologije Univerze na Primorskem in na Visoki šoli za varstvo okolja.
Njeni raziskovalni področji sta molekularna ekologija in varstvena biologija, tj. uporaba genetike pri varstvu in upravljanju prostoživečih živali. V soavtorstvu je objavila več kot 60 izvirnih in preglednih znanstvenih člankov, je urednica dveh znanstvenih monografij, sodelovala je z več kot 70 prispevki na mednarodnih konferencah ter prispevala 7 poglavij v monografskih publikacijah; je tudi članica uredniškega odbora ugledne mednarodne revije. Z vodenjem in sodelovanjem v nacionalnih (ARRS, CRP) in mednarodnih projektih (INTERREG, HRZZ, Obzorje 2020, Erazmus+) pomembno prispeva k razvoju molekularne ekologije kot orodja za varstvo in trajnostno upravljanje prostoživečih živali, znanstvena dognanja prenaša tudi v prakso s sodelovanjem z ministrstvi (MOP, MKGP, MI) in zavarovanimi območji (TNP, NRP). Trenutno je vodja mednarodnega projekta StepChange v programu Obzorje 2020, ki temelji na vključevanju t. i. državljanski znanosti (angl. citizen science) na področjih zdravja, energije in varstva narave. Za akademske in znanstvene dosežke je bila nagrajena z nagradama “Glasnik znanosti” in “Primorski um”. Bila je mentorica več kot 30 diplomskih, magistrskih in doktorskih nalog na področjih varstvene genetike in biologije živali. Je članica Slovenskega biokemijskega in genetskega društva, mednarodnega konzorcija za biodiverziteto, znanstvenega konzorcija varstvene genetike ConGen ter predstavnica Slovenije v konzorciju ERGA (European Reference Genomic Atlas). Kot gostujoča predavateljica in ocenjevalka študijskih programov je obiskala številne univerze v Braziliji, Kazahstanu, ZDA, Libanonu, Češki, Avstraliji, Rusiji in Hrvaški. Bila je pedagoška mentorica pri štirih projektih Javnega sklada za štipendije in razvoj kadrov, financiranih s strani Evropskega socialnega sklada, ki povezujejo univerzo z lokalnim gospodarstvom, študentom pa omogočajo pridobivanje dodatnih kompetenc za lažjo zaposlitev.